Vodniški odsek

Dobrač se nahaja zahodno od Beljaka v Avstriji. Na vrhu stoji križ, malo pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena približno 30m. Pod obema vrhovoma se nahaja planinski dom in 160 metrov visok televizijski stolp, ki je viden že od daleč.

Čeprav je bilo v načrtu izletov PD Postojna predvideno zimovanje v Koči na gozdu na območju Vršiča, je zaradi dobro prevozne ceste skozi celo zimo obisk tamkajšnjih koč prevelik. Zato smo se odločili, da lokacijo spremenimo in sicer na veliko bolj mirno Raduho.

Peč (Tromeja - Monte Forno - Dreiländereck oz. Ofen) je 1508 m visok vrh, ki se nahaja na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Vzpon iz Rateč je zaradi južne lege in odsotnosti plazov varen tudi pozimi. Še posebej po zasneženi cesti je pot lahka. Za strmo krajšo različico je priporočljivo spraviti v nahrbtnik dereze za primer poledenelih prisojnih odsekov poti.

Trst je bil pod nadzorom Rimljanov že leta 177 pr. n. št., cesar Julij Cezar mu je podelil status kolonije z latinskim imenom Tergeste. Po razpadu Rimskega cesarstva je mesto ostalo važno trgovsko središče. Leta 948 je Trst postal samostojna pokrajina (današnji občini Trst in Dolina).

V upanju, da bo tudi v prihodnjih dneh na vzhodu bolj spodbudno vreme kot pri nas, se podajamo na Boč. To je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami in predstavlja goro v jugovzhodnem delu Karavank. Po grebenu Boča teče razvodnica porečja Save in Drave. Svet je pretežno kraški in vode hitro poniknejo v kraško podzemlje. Na površje pridejo ob vznožju kot kraški izviri. Območje Boča z okolico je zato uvrščeno med območja osamelega krasa. Leta 1962 so na Boču postavili 20 metrov visok jeklen komunikacijski razgledni stolp, v bližini pa televizijski oddajnik.

POPRAVEK (15.11.2019): Izlet je zaenkrat ODPOVEDAN zaradi slabega vremena.

Naš cilj bo razgledni, najbolj vzhodni dvatisočak v Karnijskih Alpah, Ojstrnik (Monte Osternig ali Oisternig), ki se nahaja na meji med Avstrijo in Italijo v bližini Trbiža (Tarvisio). Na vzhodnem predvrhu je postavljen križ, na pravem vrhu pa vpisna skrinjica. Nepozabni razgled s travnatega vrha seže do naših in italijanskih Julijskih Alp, vzhodnega dela Karnijskih Alp, proti severu do nepregledne množice avstrijskih gora in proti vzhodu vse do zahodnega dela Karavank. Pod nami na severu vidimo pretežni del Ziljske doline z Dobračem. Pot nas vodi po prijetnih, nezahtevnih gozdnih poteh in preko pašnikov mimo dveh planinskih koč, kjer se lahko okrepčamo. Na bližnjem istoimenskem vrhu stoji cerkvica Marija Snežna (Madonna della Neve).