Kam na izlet?


Na območju postojnske in pivške občine pa tudi v bližnji okolici je veliko lepih planinskih poti, takih markiranih in nemarkiranih. Nekatere so pogosto obiskane, druge spet manj. Tu so zbrane le nekatere izmed njih, sčasoma jih bo več.

Ko se odpravite na planinsko pot, se primerno oblecite in obujte, vzemite primerno tehnično opremo s seboj, ne pozabite na pijačo in hrano. Če imate kakršnakoli vprašanja ali pomisleke, preden se odpravite na pot, nam pišite (info@pdpostojna.si) ali nas pokličite (tel. številka 041 688 696).

Vabimo vas tudi, da nam na elektronski naslov info@pdpostojna.si napišete kakšen svoj izlet v naši domači okolici, ki ga še nismo predstavili; uvrstili ga bomo v naš seznam opisov. Odprti smo tudi za popravke že predstavljenih poti. Sedaj pa vam želimo prijetno branje in odpravite se v naravo



Sovič in po poti pastirčka Jakoba

Čas: 1.5h, odvisno od postankov

Zahtevnost: hoja – nezahtevno, orientacija – srednje zahtevno

Oprema: lahki pohodni čevlji, pijača, prigrizek po želji

Naše izhodišče je Titov trg v centru Postojne. Med Inštitutom za raziskovanje krasa, ki je mimogrede eden pomembnih mednarodnih krasoslovnih središč in restavracijo Proteus se povzpnemo po stopnicah do Tomšičeve ulice in naprej po naslednjih stopnicah, ki se vzpenjajo navkreber ob hišni številki Tomšičeva 9. Ne spreglejmo obnovljenih pročelij starega mestnega jedra Majlont. Prispemo na Vegovo ulico, jo prečkamo, naredimo nekaj korakov v levo in zagledamo nove stopnice, ki peljejo na Sovič. Pri naslednjem razcepu zavijemo desno na Grajsko pot. Ko pridemo na manjšo izravnavo (levo opazimo ograjo vodohrana Sovič), zavijemo desno na razgledno točko Pri slovenski štangi. Tu lahko opazimo tudi ostanke cerkvice svete Uršule in se naužijemo razgleda na center Postojne. Odpre se nam pogled na Pečno reber s kočo Mladiko, na Javornike, Sveto Trojico, Osojnico, Vremščico, pogorje Nanosa, še lepši pa bo razgled s samega vrha Soviča (le-ta nam sedaj zakriva del razgleda proti severu in severovzhodu). Z razgledišča krenemo navzgor po poti, ki pelje ob levi strani ograje vodohrana. Izberemo Grajsko pot, za katero najdemo smerne oznake na bližnjem drevesu. Kmalu smo na vrhu, kjer si lahko ogledamo razvaline srednjeveškega gradu Adlsberg (tako se je včasih imenovala Postojna), ki je bil postavljen na razvalinah rimske utrdbe že leta 1138. Zanimivo je, da zanj mnogi Postojnčani niso vedeli, dokler ni hriba pred nekaj leti »ogulil« žled. Zdaj je čas za 360° razgled na že prej omenjene okoliške hribe, samo mesto in vasice Občine Postojna, okljuke reke Pivke, ki pri dvorcu postojnske jame ponikne v temo. Ko se naužijemo razgleda, odžejamo, okrepčamo, uberemo levo pot, ki se spušča med ostankoma grajskega zidu. Ta del zahteva previdnost na kratkih strmih odsekih. Pri naslednjem razcepu se spet držimo levo, mimo klopc, pa še naravnost naprej po že manj strmem pobočju. Novi razcep nam omogoča povratek v center Postojne po Borojevičevi poti (skrajno levo, glejmo smerne table). Po tej naj bi se avstro-ogrski maršal Borojevič v času službovanja v Postojni vsakodnevno sprehajal po Soviču. V kolikor imamo še dovolj moči in časa, nadaljujemo naravnost do asfaltirane ceste. Zavijemo levo in kmalu za tem na ovinku zagledamo smerno tablo za Pot pastirčka Jakoba, tistega pastirčka, ki je ugnal zmaja in po katerem se Postojnčane zafrkljivo zbada s torbarji. Steza nas mimo lesenega pastirčka in klopc za počitek (ko bo virusna nevarnost mimo) pripelje na razgledno točko, s katere lahko dodobra raziščemo naselje Veliki otok. Po širokem kolovozu se spustimo v vas. Ko dospemo na asfaltirano cesto, se držimo levo. Na ostrem desnem ovinku zavijemo levo mimo poslovne stavbe Postojnske jame, se spustimo po stopnicah in še enkrat zavijemo levo preko mostu čez Pivko. Nahajamo se pred ponorom reke, ki je v temah podzemlja skupaj s kapnico izklesala lepote, znane po vsem svetu. Vrnemo se čez most, ob reki prečimo parkirišče, čez naslednji most mimo starega mlina ter po sprehajalnih stezicah ali kar čez parkirišča nadaljujemo do glavne ceste. Od tu lahko izberemo povratek v center mesta (levo) ali pa prečimo glavno cesto, se spustimo do parkirišča na drugi strani ceste, kjer najdemo prehod skozi žičnato ograjo in nadaljujemo po stezici ob reki Pivki. Informativne table prikazujejo živalski in rastlinski svet ob njej. Po peščeni stezi ob reki in zatem ob žičnati ograji pridemo do glavne ceste, ki jo prečimo in se mimo gozdarske šole vrnemo v center.

PALČJE – SVETA MARJETA in STUDENEC nad PALŠKIM JEZEROM

Izhodišče: Palčje (602 m)

Zahtevnost: lahka neoznačena pot, primerna za družine z majhnimi otroki

Čas hoje: 45 min

Višinska razlika po poti: 90m

Dolžina: 3,5 km

Parkiramo v okolici gasilskega doma (GD) ali spomenika NOB. Nadaljujemo mimo GD, smer sever, v ozadju je vidna Sv. Trojica. Ko so vse hiše za nami in je konec asfaltne ceste, se nam odpre pogled na največje pivško presihajoče jezero, to je Palško jezero. Na križišču izberemo smer desno (tudi smerokaz z napisom Sv.Marjeta). Po asfaltu se pot prične spuščati. Ob makadamski cesti je levo in desno pašnik, ki ga obdaja žica, na levi so vidni tudi štirje hlevi. Na tem delu vas z veseljem pozdravijo prebivalci teh pašnikov, islandski poniji. Pri naslednjem križišču zopet krenemo desno (levo pridemo k hlevom). Od tu naprej je kolovoz. Po slabih 100 m je novo križišče, kjer zavijemo levo in zaobidemo vrtačo z naše desne strani. Po daljši ravnici se pot začne zopet spuščati do najnižje točke izleta (nadmorska višina približno 550 m). Nadaljujemo z vzponom, pot nas vodi pod manjšim vrhom, imenovanim Hrbec (605 m), ki je na naši levi strani. Višje, ko smo, vse bolj se nam odpira pogled na jezero in okolico. Na vrhu vidimo celo jezero, vas Palčje, Krištanco (od tu so včasih za vajo - še pod 'Jugo', vojaki JNA streljali s tanki v Hrbec), vidni pa so tudi Šilentabor, Primož, Osojnica, Nanos. Pot se nato zravna. Začno jo obdajati drevesa, ko se nam odpre prelep razgled na jaso, obdano z lipami in obzidjem cerkvice, posvečene Sveti Marjeti. Tu poteka vsako leto konec julija maša. Cerkev je bila zgrajena pred 16. stoletjem, potem pa so jo opustili in po letu 1777 prepovedali obrede. Cerkev je začela propadati, tako da so kamenje zidov uporabili tudi pri zidanju trnjske cerkve. Pot proti studencu nadaljujemo po stezi desno od cerkvice. Po dobrih 100 m vzpenjanja je križpotje. Držimo se poti, ki zavije levo!! Od tu je še najzahtevnejših 200 m do cilja - studenca. Studenec oblikujejo večje skale. Voda izvira nad skalo v obliki ponvice, v velikosti premera 1m, kjer se v njej tudi zadržuje. Studenec z vrha pokriva večja skala, ki deluje kot streha. Zanimivost studenca je, da je zelo blizu pod vrhom hriba Špiček in da redkokdaj presahne, čeprav stoji na zelo kraškem terenu. Od kje voda priteka, pa tudi ni znano. Zraven studenca je klop s prekrasnim razgledom na jezero in pivško dolino, dlje pa so vidni tudi Ostrožno brdo, Nanos,...

Na povratku se lahko povzpnemo še na Hrbec, obiščemo Matijevo jamo – ponor, od kjer voda priteka in odteka v jezero (ni označeno), ali pa se sprehodimo okoli jezera (dodatno še 3km) in se nato vrnemo do izhodišča v Palčju.